Velika Planina

Pozdrav!

Velika planina, planina ki jo bom pomnil iz otroštva. K temu je kriv moj ata. Kajti kadar je mogel me je odpeljal gor. Sicer ni bilo to velikokrat, nekajkrat na leto sva pa le šla. Daleč stran od doline, a kar nekaj ljudi. Tiste lepe rožice ki si jih natrgal, in so te potem pozimi spominjala na lepe travnike. Pa tiste kravice. Nič hudega sluteče, pa tako prijazne. Sicer vse podrekano, a le tako je bilo tisto pravo.
Bil sem tam spomladi, pozimi, poleti, morda tudi kako jesen. V snegu, vetru, dežju. Zanimivo, videl sem jo v veliko različnih sitaucijah.

Kot zmeraj:











Lep pozdrav!